Začetek ribniških skavtov ali kako je splavala Suha rib'ca

Prvi začetki skavtstva v Ribnici segajo v leto 1999, ko so skavti iz okolice Ljubljane v ribniškem župnišču predstavili zainteresiranim Ribničanom skavtsko organizacijo, način skavtskega življenja in smisel skavtstva nasploh. Pripravljalna skavtska skupina je s svojim delom pričela 26.3.1999, ko se je zbrala  skupina mladih. Kot voditelja smo izbrali Zdenko Mihelič in Janeza Bojca, Gregorja Tekavca kot tajnika, Mojco Tekavec (por. Remic) kot tiskovno predstavnico in Leo Maležič (por. Klun) kot blagajničarko. Skupina je skušala zaživeti v skavtskem duhu. S tem namenom smo se dobivali v »skavtski sobi« v Lepovčah in se trudili izoblikovati skavtski grb, skavtske rutke, zastavo in celo statut. Odpravili smo se tudi na skavtske izhode na Sveto Ano, priredili kostanjev piknik in lov na polhe na Rapljevem.

V letu 2000 se je skupina zmanjšala, organizacijo in vsebinsko oblikovanje skupine pa sta prevzeli Urška Tekavec (por. Duščak) in Marijana Klun (por. Korošec). Slednja se je v tem letu kot prva iz naše skupine udeležila taborne šole POTA. Na podlagi novo pridobljenih znanj in navezave z drugimi skavtskimi skupinami in stegi, še zlasti s stegom Ljubljana 4, smo z novim zagonom začeli s pripravami na skavtske izpite in obljube. Za duhovno spodbudo pa je skrbel kaplan Janez Bernot.

V ta namen smo izoblikovali revijo VZGON, ki je delovala kot učni pripomoček za deset skavtskih zakonov, za učenje skavtskih veščin kot so skavtski vozli, morsejeva abeceda, prva pomoč, preživetje v naravi in še mnogo drugega. Revija je bila oblikovana na humoren način, da bi pridobljeno znanje lažje obdržali.

Istega leta smo pripravili tudi več  skavtskih izhodov, izmed katerih je bil še posebej zanimiv izhod z naslovom »GRADIMO ODNOSE«. Udeleženci smo morali  na točno odmerjen čas, brez predhodnega usklajevanja, pripraviti vsak svojo aktivnost, nihče izmed nas pa ni poznal programa v celoti. Jaka Klun je moral razgibati skupino tako, da so bili vsi »rudeči v lica in nasmejani«, Zdenka Mihelič je zatem umirila sodelujoče in jih pripravila k razmišljanju, Lea Maležič in Primož Tanko sta sredi dneva ugotovila, da sta pravzaprav ekipa in za tem skupaj pripravila razgibalno pevsko igro, Ana Oblak je poskrbela za dobro kuhano skavtsko kosilo, Marijana Klun in Urška Tekavec sta »filozofirali« na temo odnosov, medtem ko je kaplan Janez Bernot skrbel za duhovno podporo.

Dne 22.12. 2000 smo pripravili tudi prvi organizirani sprejem Luči miru iz Betlehema v Ribnici. Prireditev je bila po večerni sv. maši pri križu pred cerkvijo. K sodelovanju smo povabili župnijski otroški pevski zbor, ki so s pesmijo ob spremljavi kitar dopolnjevali besedo o miru in luči. Povezovalka programa je bila Zdenka Mihelič, ki je skrbela tudi za obvestila in predstavitev akcije LMB in zahvale vsem, ki so se odzvali v lokalnih medijih (Univox, Rešeto). Za ozvočenje in tehnično podporo so skrbeli Miloš Petelin, Jaka Klun in Marijana Klun, ki se je dogovarjala tudi za sodelovanje z organizacijami. Vzporedno s prireditvijo in dogajanjem ob prihodu LMB smo organizirali prodajo svečk z nalepkami akcije LMB. Prevzem plamena LMB v Ljubljani sta to leto skrbno opravila Miloš Petelin in Anamarija Oblak, ki je na prireditvi prebrala poslanico LMB. Pripravili smo dopis in ga poslali na naslove dobrodelnih in drugih družbeno prepoznavnih organizacij v Ribnici in širši okolici, kamor smo raznosili LMB. Skrbeli smo, da je LMB v času devetdnevnice in božične osmine gorela in bila na voljo ljudem v ribniški cerkvi ob jaslicah.

Organiziranje prihoda LMB v Ribnico je bilo za nas velika organizacijska in vsebinska izkušnja in hkrati opozorilo, da skavtstvo dejansko terja nenehno pripravljenost (Bodi pripravljen), služenje in organizacijo, vse skupaj pa veliko dela in medsebojnega usklajevanja.

V mesecu marcu 2001 so se zimovanja in skavtskih izpitov pri stegu Ljubljana 4 na Veliki planini udeležili  le štirje Ribničani: Urška Tekavec, Marijana Klun, Lea Maležič in Jaka Klun. Izpiti so bili po skavtsko zahtevni: Ribničane je po štiriurnem vzponu na Veliko planino pričakala skupina klanovcev stega Ljubljana 4 in jim postregla s feferoni začinjeno rižoto, nato pa jih razposlala v gosto meglo, ki je pokrivala Veliko planino, da najdejo točke s preizkušnjami. Seveda smo se izgubili. Izpite smo kljub temu uspešno opravili. V mesecu maju, to je 13.5.2001, smo v Rakitovcu nad Zgornjim Tuhinjem, izrekli kot prvi štirje Ribničani svoje skavtske obljube in si nadeli skavtske rutice.

Tako se je izoblikovala skavtska skupina Ribnica 1: Urška Tekavec (por. Duščak) kot stegovodja, Marijana Klun (por. Korošec), Lea Maležič (por. Klun) in Jaka Klun pa kot voditelji.

Še isto leto smo ustanovili tudi ribniški klan (popotniki in popotnice).

 

 Urška Duščak – Sposobni labod

Galerija slik